Skladba je zasnovana v smislu variacij, ki se pojavljajo na področju tonskega barvanja, tempov, registrov, obrnjenih stavkov. V zaključku po ponovnem nastopu teme se v codi vsako glasbilo pojavi v svojem osnovnem načinu. Glasbila med seboj tako izoblikujejo interval čiste kvinte, melodija pa se razvija nedefinirano kot pritajen skrivnostni jok.
/.../
V skladbi, ki ima za ogrodje tako elementarno zasedbo, kot je godalni trio, je poskušal ustvariti glasbo, osvobojeno vseh oblikovnih spon tradicije. Poslušalca povabi v svet atonalnosti s sistematiziranim načinom pripovedi, ki temelji na dvanajsttonskem načinu kot eni od možnosti glasbe prihodnosti.
/.../
Skladba Tredecim, ki v latinščini pomeni trinajst, je nastala kot navdih na interval tridecime. To število ima tako v zahodni kot v vzhodni kulturi na simbolni ravni večinoma negativen pomen. S to skladbo je avtor hotel ovreči urok številke trinajst.
(iz koncertnega lista)
Ko bereš tak koncertni list, kaj lahko pričakuješ?
Ponedeljkovi večeri že nekaj let enkrat mesečno postanejo sinonim za lepoto, počitek duše in prostor za razmislek o marsičem. Zahajam na koncerte v Novi Gorici, kjer vedno znova organizirajo odlične koncerte, pri katerih pride do izraza človekova ustvarjalnost in dojemljivost za lepoto, pa tudi hrepenenje po njej. Vedno se jih veselim. So kot postanki lastovke na dolgih potovanjih.
Včeraj je bil dan za abonma. Gostje: Japonci iz Tokia (Ansambel Interactive Tokio). Program: nekaj posebnega, noben avtor skladb star več kot sto let. Vseeno nikdar ničesar ne odpišem a priori. Prisluhnem. Včeraj resnično s težavo. Skladbe, ki so jih izvajali, so bile bolj eksperimentiranje s tem, kaj zmorejo glasbila, in s tem, kaj zmorejo poslušalci še prenesti. Resnično, sam sem bolj trpel, kot pa užival. Ne samo, da so se toni po naključnem vrstnem redu sprehajali pred mojim glasbenim okusom in da so se mi ob nekaterih zvokih zasmilila glasbila, na katera so igrali, resnično sem tudi začel razmišljati, kaj naj bi bil namen take glasbe. Ustvarjati v človeku nelagodje? Opozoriti ga na kaj? Mu pokazati, kaj vse zmore "trivialna" pozavna? Ali ga navdušiti za raziskovanje glasbil?
Včasih človek molči in nič ne reče, ker si misli, da bo izpadel čudno, da ga bodo gledali kot kmeta, ki ne razume in ki mu je domača samo polenta z golažem. Vse bolj mi je jasno, da morda prav zaradi tega sodobna "kultura" postaja takšna, da je nabita z vso mogočo vulgarnostjo (s pikantnim golažem) in je primerna kvečjemu za šank ali pa je takšna, da je (skoraj) nihče ne razume. Lepota pa ... ? Kje je ostalo pa to?
Verjamem, da je tudi ta glasba nastala kot plod dolgega študija in globokega doživljanja vsega, kar glasba pomeni in prinaša. A če človek v vsem tem ne more najti osnovnega izraza glasbe, zaradi katerega je sploh nastala - zaradi človekove nagnjenosti k lepoti - potem je ali z glasbo ali s človekom (ali z obema) nekaj globoko narobe.
Toda, ali si sploh še želimo lepote?
/.../
V skladbi, ki ima za ogrodje tako elementarno zasedbo, kot je godalni trio, je poskušal ustvariti glasbo, osvobojeno vseh oblikovnih spon tradicije. Poslušalca povabi v svet atonalnosti s sistematiziranim načinom pripovedi, ki temelji na dvanajsttonskem načinu kot eni od možnosti glasbe prihodnosti.
/.../
Skladba Tredecim, ki v latinščini pomeni trinajst, je nastala kot navdih na interval tridecime. To število ima tako v zahodni kot v vzhodni kulturi na simbolni ravni večinoma negativen pomen. S to skladbo je avtor hotel ovreči urok številke trinajst.
(iz koncertnega lista)
Ko bereš tak koncertni list, kaj lahko pričakuješ?
Ponedeljkovi večeri že nekaj let enkrat mesečno postanejo sinonim za lepoto, počitek duše in prostor za razmislek o marsičem. Zahajam na koncerte v Novi Gorici, kjer vedno znova organizirajo odlične koncerte, pri katerih pride do izraza človekova ustvarjalnost in dojemljivost za lepoto, pa tudi hrepenenje po njej. Vedno se jih veselim. So kot postanki lastovke na dolgih potovanjih.
Včeraj je bil dan za abonma. Gostje: Japonci iz Tokia (Ansambel Interactive Tokio). Program: nekaj posebnega, noben avtor skladb star več kot sto let. Vseeno nikdar ničesar ne odpišem a priori. Prisluhnem. Včeraj resnično s težavo. Skladbe, ki so jih izvajali, so bile bolj eksperimentiranje s tem, kaj zmorejo glasbila, in s tem, kaj zmorejo poslušalci še prenesti. Resnično, sam sem bolj trpel, kot pa užival. Ne samo, da so se toni po naključnem vrstnem redu sprehajali pred mojim glasbenim okusom in da so se mi ob nekaterih zvokih zasmilila glasbila, na katera so igrali, resnično sem tudi začel razmišljati, kaj naj bi bil namen take glasbe. Ustvarjati v človeku nelagodje? Opozoriti ga na kaj? Mu pokazati, kaj vse zmore "trivialna" pozavna? Ali ga navdušiti za raziskovanje glasbil?
Včasih človek molči in nič ne reče, ker si misli, da bo izpadel čudno, da ga bodo gledali kot kmeta, ki ne razume in ki mu je domača samo polenta z golažem. Vse bolj mi je jasno, da morda prav zaradi tega sodobna "kultura" postaja takšna, da je nabita z vso mogočo vulgarnostjo (s pikantnim golažem) in je primerna kvečjemu za šank ali pa je takšna, da je (skoraj) nihče ne razume. Lepota pa ... ? Kje je ostalo pa to?
Verjamem, da je tudi ta glasba nastala kot plod dolgega študija in globokega doživljanja vsega, kar glasba pomeni in prinaša. A če človek v vsem tem ne more najti osnovnega izraza glasbe, zaradi katerega je sploh nastala - zaradi človekove nagnjenosti k lepoti - potem je ali z glasbo ali s človekom (ali z obema) nekaj globoko narobe.
Toda, ali si sploh še želimo lepote?
OK, sej lahko naredimo nekaj bolj svobodnega, ma more met neke korenine... Nekam bit usmerjeno... Zdi se nek nihilističen produkt, kar je problematično in zaskrbljujoče.
OdgovoriIzbriši