Preskoči na glavno vsebino

Mladi z več več informacijami bolj odgovorni

Pri izobraževanju mladih o spolnosti sta šola in starši najpomembnejša dejavnika vzgoje. Pogovor o spolnosti vpliva na kasnejšo spolno dejavnost in število spolnih partnerjev.


Zavod RS za šolstvo je danes v Ljubljani organiziral strokovni posvet Spol in spolna vzgoja, v okviru katerega je potekala tudi okrogla miza Zdrava spolnost in mladi.


Mladi z več več informacijami se obnašajo bolj odgovorno, je na okrogli mizi o zdravi spolnosti povedala predstavnica Inštituta RS za varovanje zdravja Evita Leskovšek.


Približno četrtina mladih pri starosti 15 let je že imela spolne odnose, kljub temu pa je vzgoja za zdravo in osrečujočo spolnost še vedno tabu v naši družbi. Mladi, ki imajo več informacij o spolnosti se tudi bolj odgovorno obnašajo, imajo kasneje spolne odnose in manj spolnih partnerjev. Pomembno je, da mladi dobijo strokovne informacije ter imajo prostor za komuniciranje o tej temi, tako v šoli kot s starši, je povedala Leskovškova.


Spolna aktivnost pomembno vpliva na samopodobo mladih. Dekleta, ki so spolno aktivna, tako pogosteje mislijo, da so predebela. Prezgodnja spolna aktivnost je prav tako povezana s kasnejšimi tveganji za spolno prenosljive bolezni, dolgoročno pa je to povezano tudi z boleznimi kot je rak na materničnem vratu. Raziskave so pokazale, da mladostniki, ki so spolno aktivni, pogosteje kadijo, pijejo več alkohola kot spolno neaktivni, manj pa jim je tudi všeč šola. Mladi, ki so spolno aktivni predvsem pogrešajo več izobraževanja o spolnosti v šoli. Leskovškova je še poudarila, da pogovor o spolnosti ni promocija spolnosti.


Višja svetovalka na Zavodu RS za šolstvo Fani Čeh je učitelje opozorila, da je šola ob družini najpomembnejša institucija, ki ima na področju vzgoje in izobraževanja izjemno pomembno vlogo. Nič ne more nadomestiti šole in njenega vpliva na mlade. Učitelji lahko vplivajo na tista prepričanja mladih, ki so pomembna pri kasnejši izbiri boljših poti v življenju in vplivajo na boljše oblikovanje odnosov med moškimi in ženskami. Mladi pogosto pridobivajo informacije o spolnosti s strani svojih sovrstnikov, ki pa nimajo pravilnega znanja o spolnosti.
(vir: www.delo.si)
***

On pa jim je rekel: »Če ne vidim na njegovih rokah rane od žebljev in ne vtaknem prsta v rane od žebljev in ne položim roke v njegovo stran, nikakor ne bom veroval.« (Jn 20,25)

Komentarji

  1. O tem fenomenu najstniške spolnosti smo se pogovarjali na faksu in je bil asistentkin pogled nekako takšen: najstniške spolnosti ne bomo mogli kar tako preprečit. V večini primerov gre tu za mlade, ki iščejo sprejemanje, varnost, ljubezen, pač neko čustveno bližino, ki jim jo spolnost sicer daje, vendar za kratek čas in to nikakor ni dolgoročna rešitev za njihova hrepenenja. V kolikor se najdeta dva podobne starosti, na podobni stopnji razvoja, je še nekako, ko pa govorimo o večletni razliki med punco in fantom, pa lahko pride do večjih težav in to ne samo s strani zakona, ampak tudi čisto z vidika osebnostnega in čustvenega dozorovanja mladih.

    Moj sklep: mladi so žejni ljubezni. Kaj lahko storimo za to?

    OdgovoriIzbriši
  2. Z Urško se seveda strinjam. Mladi iščejo vse to, pa ne dobijo - takšni spolni odnosi so le nek beg, ker gre bolj kot ne le za telesno združitev, ti pa bi jih radi 'vzgajali' le tehnično, kot da je človek stroj. O debelosti in mozoljavosti, ki so posledica hormonskih tablet, pa nihče noče povedati kaj pametnega. Kakor nočejo povedati tudi, da mladi biološko do določene starosti niso pripravljeni na spolne odnose, ne da bi bile potem biološke posledice. Obstajajo primerni ljudje za tovrstno vzgojo - se spomnim ene medicinske sestre iz LJ, ki je prišla predavat v Godovič mladim.

    Danes je praznik sv. Jožefa, ki je nudil Mariji in Jezusu ljubezen, varnost, sprejetost... Prosimo ga za vse mlade in očete ter družine, kjer tega ni.Naj čutijo vsaj pri nas sprejetost, toplino in varnost, čeprav jim staršev seveda ne moremo nadomestiti.

    OdgovoriIzbriši
  3. Mislim, da je (zahodna) družba z nekontrolirano liberalizacijo spolnosti (in njenih zdravih tabujev) trčila v goro, ki danes postaja velik problem. Spolnost ni samo neka telesna aktivnost, ampak mnogo več in dokler ne bomo govorili o spolnosti kot vrednoti, intimi, daru, družini ... ne bomo povedali vsega. Pogosto prihaja do "zlorab" na tem področju, ker ljudje vzamejo samo del od celote.

    Liberalizacija, ki je na nek način sprostila določene tabuje, je samo odprla področje, ki ga moramo danes ovrednotit. Na tem področju tudi medicina odkriva svoje meje in nemoč.

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Ljubezen do konca

Skazal je svojim ljubezen do konca . (Jn 13,1)  Jezusu ni moglo biti prijetno pri mizi. To je bil namreč že trenutek, »ko je bil hudič Judu, Simonovemu sinu, Iškarijotu, v srce že vdihnil, naj ga izda« (Jn 13,2). Tudi v drugih je bilo nekaj podobnega, zato mu ni moglo biti prijetno. Kajti tako je vedno, ko je med nami napeto, ko so med nami jeza, strah, užaljenost, zamera, prizadetost. Take stvari se čutijo, tudi če se nič ne reče, tudi če nihče ne besni naglas, ker take stvari od znotraj razdvajajo skupnost. Vsak se začne umikati vase, v svoje misli, v svoja prepričanja, okoli sebe gradi utrdbo in ni prostora za nič in nikogar.  Razpadanje  Jezus je čutil vse to. In je vedel, da njegova skupnost nevidno razpada. Tega pa ni smel dopustiti. Skupnost je zanj sveta stvar, ker smo samo zaradi nje ljudje še ljudje, in zato tako pomembna, da vanjo postavi edini kraj, kjer se lahko z njim srečamo do konca časov, da, prav v tej skupnosti, v kateri ima vsakdo dovolj razlogov, da bi zbežal od nj

Pustiti se premagati ljubezni

Svetloba slavno vstalega Kristusa naj prežene temine srca in duha! (iz bogoslužja velikonočne vigilije)  V današnjem jutru poti vseh ljudi, ki v svoji človeški slabotnosti usmerjamo svoje korake h grobu, k smrti, k uničenju, prestreže njegova šokantna praznina , nepričakovano presenečenje, ki nas ustavi in obrne v drugo smer. Bog je, ki v to našo temo greha, napuha, sebičnosti potiho stopa kakor luč, kot druga , alternativna možnost , da bi tako okrušil zaverovanost v lasten prav, v lastne rešitve in poglede. »Kaj pa, če nimaš prav?«  Nujni poraz Glas, ki pretrga našo slepoto, je zato tako odrešilen, ker je neizprosno drugačen od naših predstav, ker je možnost, ki je nismo predvideli, ki se nam ne zdi mogoča, morda niti pravilna ne, možnost, ki si je tudi ne želimo, ki se je kakor žene v tem našem grobu bojimo: »Stopile so ven in zbežale od groba. Trepetale so in bile vse iz sebe. In nikomur niso nič povedale, kajti bale so se.« (Mr 16,8) Se nam pač upira, ker je zato, da bi dopustili

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje - za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje. Za vse tiste, ki jim nemir v očeh zasije ob prvem pomladnem cvetu, za tiste, ki se srce razboli jim, ko dež zašumi v marčnem vetru, za vse, ki dolgo dolgo v večer na oknu zamišljeni preslonijo in sami ne vejo, kaj čakajo in po čem hrepenijo. O, v mladih brezah je tisoč sanj, pomladi in zastrtih smehljajev, kot v pravljicah Tisoč in ene noči iz daljnih, prečudnih krajev. O, v mladih brezah je tisoč življenj za vse tiste, ki ne znajo živeti in le mimo življenja gredo kot slepci in zagrenjeni poeti.

Tone Pavček, Take dežele ni

Lepa je moja dežela. Bridkosti polna. Sèm je stvarnik sejal nemir in lepoto, ki je skoraj popolna, in žalost, kot je ni na svetu nikjer. Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna, nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug, nikjer ni nikoli tako bledikava zarja skozi stoletja ohranjala up. Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom, ne veseljačijo tako dolgo v jesen in nikjer ne kriče še pod betonom o zelenem spominu svojim ljudem. Nikjer niso hoste tako skrivnostne z brezni in grapami, ki jih je zlo polnilo s trupli, da njih belo okostje sije potomcem v neprijazno temò. Lepa je moja dežela. Lepa do muke. Samo tu gruli prsteno grlo rim. Samo tu so tudi groze manj hude. Samo tu lahko živim.

Velikonočni ogenj

Podolgovata meglica se je vlekla nad zaspano vasjo in tik čez njo je mežikalo jutranje sonce, ko sem še zaspan in krmižljav nekaj pred sedmo zjutraj stekel proti cerkvi. Pod zvonikom se je že nabrala množica fantov, ki so stali ob ognju in se greli, vsak s svojo domačo pripravo za raznašanje, nekateri so lesne gobe nataknili kar na žico, drugi smo si jih nadrobili na koščke in jih položili na dno preluknjane konzerve, podedovane od starejših bratov.  Nekje med zaspanostjo in veselim vznemirjenjem se je vlekel dim in silil v oči, vendar je bilo v mrzlem jutru tam vendarle prijetno toplo, zato smo ostali ob ognju in potrpežljivo čakali, da bo župnik nazadnje le poškropil tisti nenavadni, jutranji kres, ki ga je navsezgodaj pripravil Jožko Mežnarjev. Potrpežljivi smo morali biti, nihče ni smel prižgati ognja pred koncem. Čim pa je župnik zamahnil z roko in se je na razžarjenih polenih razgubilo tistih nekaj blagoslovljenih kapljic, smo kot sestradane živali planili na kres, da bi čimprej