Preden se iz kupa peska, opeke, betona in še množice drugih stvari dvigne hiša, preteče mnogo, mnogo časa. Preden iz kupa celic nastane človek, še več. Mnogo več.
Ko pa človek vendarle zrase, hodi po svetu, po poteh, ki so prav tako mnogo časa rasle. In iskale smer svojega toka. Na njih išče in najde dragocenosti za svoje življenje, srečanja. In hodi skozi vasi in mesta in občuduje lepe stavbe in še lepše fasade, visoko se pneče loke in stebre.
Pot pa ni le sončna. In hiše, namenjene občudovanju, ob viharjih in nevihtah le malo koristijo. Ko si iščeš zavetje, je lepota premalo.
Ponavadi se v tistih dneh, ko škripljejo duri in se tresejo vogli, zamislimo, kje je sploh bistvo teh štirih sten in strehe nad njimi. In ugotovimo, da se oboje – ta hiša in življenje – začenjata povsem drugje. Nekje globoko pod nami, v temeljih.
Kmalu doumeš, da je pri hiši še bolj pomembno to, česar se ne vidi, kot to, kar je pred očmi. Enako z življenjem, enako s človekom.
Zdaj ti preostane le dvoje: strah ali zanesljivost. Odvisno od tega, na čem si gradil svojo hišo, svoje življenje. Gre za izbiro: cenejše ali dražje; hitro narejeno ali pridelano težko in s trudom; za lagodno ali težaško delo. Vse se začenja pri moji izbiri. Potem vse bolj ali manj hitro steče – v eno ali drugo smer.
Računica je tudi preprosta: če izbereš pesek, lagodnost, bo delo lažje in cenejše ... ter fasada lepša; če izbereš skalo, trdnost, trud, bo delo dražje in trdo, ljudem ne bo hiša kaj dosti privlačna. A prava vrednost hiše se pokaže v viharju in ne v soncu. Prava vrednost hiše ni v fasadi, ampak v temeljih.
Imaš izbiro: pametno izberi.
Imaš bogastvo: pametno ga vnovči.
Imaš življenje: dobro ga sezidaj.
Torej: tvoja denarnica ali srce? Lep avto ali zvest prijatelj? Močne ali tople roke?
Preden začneš, koplji globoko. Do dna srca.
To si pa res lepo napisal! Te je veselje brat! A te lahko dodam med moje bloggerje? (saj v bistvu sem te že, samo iz vljudnosti sprašujem:D)
OdgovoriIzbrišiLp s štajerske
OOo! Presenečenje! V čast mi bo! Drgač pa ... a lahko tudi jst kaj tvojega preberem? ;)
OdgovoriIzbrišiOdlično razmišljanje. Marko, zelo so mi všeč tvoje misli in je res, da moraš kopati v dno srca.
OdgovoriIzbrišiAmpak na dnu srca je marsikaj, česar se lahko ustrašimo ali ne maramo.
Zelo lepa in nagovorljiva nedeljska misel. Današnji človek se vse prepogosto odloča za lažjo pot, ne gradi pa na zdravih temeljih. Raniero Cantalamessa v knjigi "Marija, ogledalo Cerkve" pravi, da lahko storimo duhovni splav, če hišo gradimo na pesku, v nasprotnem primeru pa lahko vsak od nas postane "Božja mati", če se drži Kristusovih besed.
OdgovoriIzbrišiMoji blogi sicer niso tako razmišljujoči:) Vabilo pa že imaš! LP
OdgovoriIzbriši