Inflacija ...

S Hamletom greva iz službe. In saj jo poznate, tisto poskočno popevko? Skupaj zapojeva: »Nekaj gnilega je v deželi Danski.« In ne misliva na Dansko.

Nikakor. Skupaj se voziva po lepih cestah z mojim avtomobilom. Z očesom pospremiva kak vinski griček in lepo urejene hiše. Potem se ustaviva na bencinskem servisu. Tudi tokrat 50 evrov, le bencina je manj ... Servis in politika naj gresta v tri krasne!

Ko čakam, da plača, si prižgem cigareto. Zunaj, na mrazu, notri ne smem. In spet pride nekdo, ki zahteva, naj jo ugasnem. »Saj sem zunaj!« Eh, kaka eksplozija neki ... Kaditi je vendarle moja pravica!

Na cesti je spet tista popoldanska gneča. Nekdo nesposoben se ne premakne. »Spelji, kreten!« Joj, kako znan je orkester trobljačev ... Jaz sem za tubo, spet drugi za rog.

Greva domov.

Po poti za spremstvo zvoni telefon. In glas tako znano kriči in svari, zahteva, grozi. »Takoj, sicer ostaneš brez posla!« Pohlevno prikimam, zavijam z očmi, v glavi prekolnem. In spet telefon. Osorno odvrnem: »No, kaj bi že spet?!« Le žena sprašuje, kako je z menoj. »Dobro, kako pa?!« In bruhnem ves gnev. Ko mi je zadosti, prekinem in spet sva v tišini. In Hamlet si nekaj potihem zabrunda ... Danska, spet Danska ...

Je kdo opazil, da pišem o inflaciji?

(Kdor prehitro vozi, porabi preveč bencina. Vedno več bencina porabimo, zato se mu cena viša. Kdor porabi preveč bencina, več plača. Kdor več plača, mora več delati. Kdor (pre)več dela, nima časa za pot. Kdor nima časa za pot, vozi prehitro. Kdaj se bomo ustavili?)

Komentarji