Objave

Slišati zvezdo

Slika
Nova zvezda na nebu pomeni gledati svoje življenje drugače . Nova zvezda pomeni drugačno orientacijo, pomeni drugačno videnje sveta, vse se obrne, nova zvezda zamaje dosedanje prepričanje, poruši enoznačnosti, vrže življenje s tečajev in ga postavi na novo. In kdor želi hoditi prav, jo mora ubogati. Ji mora slediti. Sicer se na svoji poti izgubi. Zdi se mi, da je ta v življenja modrih z Vzhoda bolj kakor s pojavom na nebu posegla z glasom , s klicem, da ji je treba slediti, da je na svetu nov kralj, ki bo vodil ljudi na drugačen način. »Videli smo namreč, da je vzšla njegova zvezda, in smo se mu prišli poklônit.« (Mt 2,2) Zato so modri pravzaprav prvi Jezusovi učenci , in poklical jih je na natanko tak način, kakor danes kliče nas. V srcu, ko nas nagiba v določeno smer. Ne nujno tisto, ki se zdi prava nam.  Zato so modri naši prvi vzorniki v veri. Modri so namreč ljudje, ki so prisluhnili klicu Boga znotraj sebe. In so razumeli, da je ta glas tisto, kar vodi njihovo življenje po pr...

Beseda in tišina

Slika
Kako velikokrat se ujamemo v občutek, da je preprosto vsega preveč. Da ne moremo več. In morda pri tem sploh ne gre za to, da bi se nam ta občutek zgodil, ker so se nam namnožile obveznosti, ki jih je treba postoriti, temveč da smo pravzaprav samo padli v preobilje hrupa .  V njem ne slišimo več besed, samo informacije, zvoke, obvestila, podatke, glasbene hite, novice, oglase, utripajoče slike, podcaste, videe, klepete, nič več besed. In posledično tudi Besede ne. Preprosto mimo nas gredo. Svet nas tako zelo preplavlja z zvoki in slikami, da se nam zdi, kakor da je vse enako pomembno, oziroma vse enako nepomembno. Zato ne vidimo, zato ne slišimo več. Utrujenost, ki jo čutimo ob tem, ni le telesne narave, ne, duševno, duhovno smo utrujeni, izčrpani, izmučeni, ker nikoli zares ne umirimo uma, svet pač nikoli ne spi, in tako postanemo ne pametnejši, temveč samo bolj raztreseni. Zato ne vidimo, zato ne slišimo več. »Na svetu je bila in svet je po njej nastal, a svet je ni spoznal.« (Jn...

Blagoslov, učlovečenje Boga danes

Slika
» Marija pa je vse te besede ohranila in premišljevala v svojem srcu .« (Lk 2,19) Tako je Luka opisal držo, s katero je Marija sprejela vse to lepo božično dogajanje, angele, obiskujoče pastirje, poklon modrih, čudežne dogodke v temni noči, vse te lepe stvari torej, ki so dokazovale, da je to, da se je Bog naselil med nami, resnica in ne neka pobožna pravljica. Od svoje maternice je poslušala bitje srca svojega Sina in to jo je naučilo za vse življenje odkrivati utripanje Boga v njenem življenju. Zato je pomembno ohraniti ta spomin, ker bodo seveda nastopili tudi časi, ko bo Boga-med-nami težko videti, ko ga pred herodi in ostalimi podobnimi preganjalci lepega in dobrega ne bo moč čutiti. Ko bomo celo resno podvomili vanj in v njegovo prisotnost.  Kako torej ohraniti Boga-med-nami v svoji zavesti vse čase svojega življenja?  Na dan novega leta nam Božja beseda ponudi čisto konkreten odgovor, ko veliko govori o blagoslovu . »Tako blagoslavljajte Izraelove sinove; recíte jim: Go...

Jožef, moški

Slika
Nešteto herodov na naše družine, predvsem na otroke, pa tudi na zakonce, se razume, kakor v Jezusovem preži tudi v današnjem času. Stvari, ki razbijajo našo družino, ki jo delijo, ki jo odtujujejo. Pa tu ne govorim samo o (mobilni) tehnologiji, ki je resda najmočneje zarezala v središča naših družin in nam ukradla pozornost in energijo, namenjeno drugim v naših družinah. Govorim tudi o (pre)dolgih službah, o neskončnem delu, o posledični utrujenosti, govorim o neštetih »nepogrešljivih« opravkih zunaj družine, govorim o vsakovrstnih vabljivih izletih navzven, s katerimi se izognemo večkrat tudi problematični dinamiki družine in nekam pobegnemo sami. Odločnost  Evangelij nam predstavi Jožefa kot moža, kakršnega si želi najti vsaka ženska, kot očeta, ki ga mnogim otrokom primanjkuje. Je moška figura, ki manjka tej generaciji prestrašenih, negotovih, nestabilnih in zmedenih moških današnjega časa. Jožefu je angel (ali pa zdrava pamet, saj se to dvoje pač ne izključuje) namreč povedal, ...

Luč premaguje temo

Slika
» Resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prihajala na svet. « (Jn 1,9)  Božična noč je pot v temo. Tja nas vabi, v lastno noč, tja nas pelje, v vse tisto, kar je v nas narobe, boleče, grdo, neodrešeno, v tisto, česar nas je pred drugimi in samimi sebe sram, vodi nas v vse tisto, kar nam pravi, da nismo nič, da smo ubogi kakor ničvredni pastirji, tisti na dnu družbene lestvice. Tja nas usmerja s čisto posebnim razlogom: da bi v tej svoji noči srečali Luč. Boga. »Našli boste dete, v plenice povito in položeno v jasli.« (Lk 2,12)  Res je tam. To je oznanilo svete noči: »Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Kristus, Gospod.« (Lk 2,11) Ne samo tema, v moji noči je Bog, ki me ima rad.  Toda »luč sveti v temi, a tema je ni sprejela.« (Jn 1,5) Kajti ta luč je nekaj v nas, kar nam ne da miru, nekaj, kar nas želi spremeniti, čeprav se sami nočemo . Prav Tisto torej, kar se bori s temo v nas , tisto Nekaj, kar v nas še ni obupalo nad dobrim, lepim in p...

Nove sanje

Slika
Predstavljam si, da si je Jožef stvari za svoje življenje zamislil povsem drugače, kot so se potem zgodile. Veselo pričakovanje zakona z vzorno deklico Marijo in nato mirno, povprečno življenje v neki anonimni oddaljenosti. Nato pa pride presenetljiva, težka novica, ki vse to vrže s tečajev: noseča Marija. In Jožef je postavljen pred težko odločitev, ki bo v vsakem primeru porušila tisto, kar si je zamislil.  V takih situacijah običajno zamerimo Bogu. Sovražimo ga, da nam uničuje tisto, kar smo si zamislili kot najboljše za svoje življenje. Toda ko Bog kaj uničuje, to naredi samo zato, da namesto tega ustvari kaj novega. »V človeku ne nastane nobena stiska, razen če mu Bog hoče pripraviti novo rojstvo.« (J. Tauler) Tako Bog Jožefu prav preko te zagate podari nove, boljše sanje : »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; kar je spočela, je namreč od Svetega Duha. Rodila bo sina in daj mu ime Jezus, kajti on bo svoje ljudstvo odrešil grehov.« (Mt 1,20-21) Sanje ...

Videti prav

Slika
V težkih časih živimo. A ne mislim reči, da v časih, ko ni več ničesar dobrega in lepega, temveč v časih, v katerih sta zlo in posledični obup prišla do še več besede kot navadno. Govorim o časih, v katerem je zlo, ki ga je že tako lažje slišati od lepega in dobrega, z mediji le še okrepilo svoj glas, da se nam je začelo zdeti, kakor da je na svetu samo še to. Da ni več dobrega, lepega, svetega, samo še grdo in slabo. Je namreč vedno tako, da so lepe stvari tihe in nežne, da so dobre stvari tako blage in mile, da se nam zdijo samoumevne in neopazne. Grde, slabe stvari, škandali, grehi, napake, porazi, te pa so agresivne, te kričijo, te opozarjajo nase, pozornost pritegujejo, veliko bolj kot tisto lepo in dobro. In te slabe stvari, ki tako rade izstopajo, nam dajejo vtis, kakor da je lepo povsem izginilo. »Ali si ti tisti, ki mora priti, ali naj čakamo drugega?« (Mt 11,3)  Utrujenost duha  To v nas ustvarja svojevrstno utrujenost , nehali smo se truditi za dobro, misleč, da ne ...