Gospod naj te blagoslovi


Vzemimo danes zares Gospodov poziv iz prvega berila: blagoslavljajte Izraelove sinove! »Recíte jim: Gospod naj te blagosloví in te váruje. Gospod naj da sijati svoje obličje nad tabo in naj ti bo milostljiv. Gospod naj dvigne svoje obličje nadte in ti podelí mir.« (4 Mz 6,24-26) 

Naj bo to preambula letošnjega leta: v njem želimo čimveč blagoslavljati. Vse in vsakogar in vsakič, ko je to mogoče. S tem se začne naše krščansko poslanstvo, odkar smo kristjani in po krstu duhovniki, smo dolžni blagoslavljati naš svet. 

Zato želimo letos vsak dan pokrižati svoje otroke, ženo, moža. Blagosloviti želimo soseda, ki se z nami prepira zaradi meja in parcel. Blagosloviti voznika, ki nam je ukradel zadnje parkirno mesto. Blagosloviti politike, ki nam uničujejo državo. Blagosloviti pokojne. Blagosloviti našo težko zgodovino. Blagosloviti našo negotovo prihodnost. Blagosloviti in ne prekleti! Reči vsemu in vsakomur: »Gospod naj te blagoslovi in te varuje!« Gospod naj te vzame v svoje naročje, bodisi zato, ker sam tega ne morem več, ker greš po svoje in ne morem iti s tabo, bodisi zato, ker sem nad teboj obupal. Gospod naj te vzame v svoje naročje, On bo storil, kar je prav. 

V situaciji življenja, v kateri smo se znašli, se namreč zlahka lahko prepustimo poceni rešitvi preklinjanja, zato vam to govorim, tako je namreč vedno, kadar se začnemo počutiti nemočne ali otopele nad svetom, takšen je, močne sile se pretakajo v njem, hude sile, ki nas želijo prepričati, da dobro in pošteno in lepo in sveto nima smisla, da se je brez veze truditi. Da se je treba samo prepustiti in vse skupaj poslati v hudičevo. Tisti, ki so utrujenega duha, preklinjajo. 

V nas pa živi oznanilo pastirjev. »Pastirji so pohiteli v Bêtlehem in našli Marijo, Jožefa in dete, položêno v jasli. Ko so to videli, so pripovedovali, kar jim je bilo rečeno o tem otroku.« (Lk 2,16-17) Sredi tega sveta, skrit in nemočen kakor mi, leži otrok, ki nam je upanje. On je Emanuel, Bog-z-nami, vstopa v naš svet vsakokrat, ko koga blagoslovimo. Kakor v svet vstopa hudič, ko koga prekolnemo, tudi v nas, ne samo v svet, to prinaša prekletstvo, ker tudi v nas s tem vpeljuje logiko zla. 

To sveto leto začenjamo, leto upanja, kar ni nič drugega kakor ostati na svojem mestu in delati to, kar nam je bilo povedano: blagoslavljajte Izraelove sinove! Tako bo se bo tudi v ta naš svet rodil Odrešenik.

(misel ob novem letu 2025)

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tone Pavček, Take dežele ni

Slika
Lepa je moja dežela. Bridkosti polna. Sèm je stvarnik sejal nemir in lepoto, ki je skoraj popolna, in žalost, kot je ni na svetu nikjer. Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna, nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug, nikjer ni nikoli tako bledikava zarja skozi stoletja ohranjala up. Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom, ne veseljačijo tako dolgo v jesen in nikjer ne kriče še pod betonom o zelenem spominu svojim ljudem. Nikjer niso hoste tako skrivnostne z brezni in grapami, ki jih je zlo polnilo s trupli, da njih belo okostje sije potomcem v neprijazno temò. Lepa je moja dežela. Lepa do muke. Samo tu gruli prsteno grlo rim. Samo tu so tudi groze manj hude. Samo tu lahko živim.
Preberite več

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

Slika
V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje - za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje. Za vse tiste, ki jim nemir v očeh zasije ob prvem pomladnem cvetu, za tiste, ki se srce razboli jim, ko dež zašumi v marčnem vetru, za vse, ki dolgo dolgo v večer na oknu zamišljeni preslonijo in sami ne vejo, kaj čakajo in po čem hrepenijo. O, v mladih brezah je tisoč sanj, pomladi in zastrtih smehljajev, kot v pravljicah Tisoč in ene noči iz daljnih, prečudnih krajev. O, v mladih brezah je tisoč življenj za vse tiste, ki ne znajo živeti in le mimo življenja gredo kot slepci in zagrenjeni poeti.
Preberite več

Iskati večje dobro

Slika
Gotovo vam je prišlo na uho, da je kot del misijonskega dogajanja na Rakovniku prišel v goste (v cerkev!) tudi Magnifico. In morda ste tudi videli, kako »lep« odziv je to poželo pri množici »kristjanov«: toliko obsodb in toliko izlitega gneva nanj, kako da si to upa, da si s tem dela reklamo in še veliko grše stvari, ki jih od kristjana ne bi pričakovali. Kot da bi sam satan stopil na cerkvena vrata. Ali pa bi njega morda lepše sprejeli …  Obsojanje  Ob tem dogodku je Gregor Čušin zapisal: »Bolj kot razburjanje v smislu: "Kaj nam pa lahko on pove o Bogu?!" je na mestu vprašanje: "Kaj mu lahko o Bogu povemo mi?!" S svojimi komentarji, ki jih prebiram pod deljenimi objavami, smo mu (žal) povedali že kar precej.«  Da smo kristjani tako zelo veliki strokovnjaki v obsojanju, imamo čisto banalen razlog: imamo zapovedi . Teh pa nismo razumeli kot pomoč, usmeritev, kako postati dober človek, temveč kot neke vrste ocenjevalnik , s katerim naj bi razumeli, kdo naj bi bil dobe...
Preberite več