V začetku je bila Beseda …
Beseda je res začetek vsega dobrega, pravega, lepega. Kajti ko med dva človeka vstopi beseda, takrat se začneta pogovarjati. In ko se začneta pogovarjati, takrat se začneta bližati drug drugemu. Naj bosta še tako krčevita nasprotnika, beseda začne pot. Morda dolgo pot, a vendarle pot, na kateri začneta drug drugega spoznavati, upoštevati, kjer začneta drug drugemu dajati priložnost za ljubezen.
Ne, ni človeška beseda tista, ki prinaša luč, ki prinaša ljubezen. Naredi pa prostor za ljubezen. Kajti najsi bodo človekove besede lepe in prijazne ali pa grde in žaljive, beseda vedno začne odnos. In odnos je prostor za ljubezen.
In ko je enkrat med dvema človekoma pripravljen prostor za ljubezen, ko se začneta pogovarjati, to pomeni, ko začneta drug drugega poslušati in imeti prostor drug za drugega, takrat se zgodi: da Beseda postane meso in se naseli med nami. Kajti takrat ko se dva pogovarjata, z vsako besedo (morda še bolj očitno z grdo besedo) med njima, kličeta Luč, kličeta Ljubezen. Kličeta Boga.
In Bog pride. Pride med tista dva, ki se pogovarjata. In rešuje. Rešuje, da sami ne vemo, kako. Preko naših čudno zapletenih odnosov rešuje. Tudi če se nam ne zdi tako, rešuje. Rešuje, ker prinaša v naše prazne in raztrgane besede Besedo: »Rad te imam.«
In vsak pogovor je vsaj slutnja teh besed. Zato bodimo ljudje dialoga. Tudi dialoga s sovražniki.
Beseda je res začetek vsega dobrega, pravega, lepega. Kajti ko med dva človeka vstopi beseda, takrat se začneta pogovarjati. In ko se začneta pogovarjati, takrat se začneta bližati drug drugemu. Naj bosta še tako krčevita nasprotnika, beseda začne pot. Morda dolgo pot, a vendarle pot, na kateri začneta drug drugega spoznavati, upoštevati, kjer začneta drug drugemu dajati priložnost za ljubezen.
Ne, ni človeška beseda tista, ki prinaša luč, ki prinaša ljubezen. Naredi pa prostor za ljubezen. Kajti najsi bodo človekove besede lepe in prijazne ali pa grde in žaljive, beseda vedno začne odnos. In odnos je prostor za ljubezen.
In ko je enkrat med dvema človekoma pripravljen prostor za ljubezen, ko se začneta pogovarjati, to pomeni, ko začneta drug drugega poslušati in imeti prostor drug za drugega, takrat se zgodi: da Beseda postane meso in se naseli med nami. Kajti takrat ko se dva pogovarjata, z vsako besedo (morda še bolj očitno z grdo besedo) med njima, kličeta Luč, kličeta Ljubezen. Kličeta Boga.
In Bog pride. Pride med tista dva, ki se pogovarjata. In rešuje. Rešuje, da sami ne vemo, kako. Preko naših čudno zapletenih odnosov rešuje. Tudi če se nam ne zdi tako, rešuje. Rešuje, ker prinaša v naše prazne in raztrgane besede Besedo: »Rad te imam.«
In vsak pogovor je vsaj slutnja teh besed. Zato bodimo ljudje dialoga. Tudi dialoga s sovražniki.
Moc za dialog s sovrazniki nam daje notranji mir,ki ga imamo v sebi in ki je sad Besede. Hvala za tvoje razmisljanje.
OdgovoriIzbriši