Sveta noč. Tako sveta, da me je v njej sram govoriti. Tako sveta, da bi moral v njej samo molčati. Tako sveta, da bi moral poklekniti pred jasli in gledati, gledati čudež, ki se dogaja pred mojimi očmi. Molčati in se zahvaljevati za Boga, ki se daje kot darilo človeku.Ta noč ni sveta zato, ker bi bilo v njej vse v redu. Ni sveta zato, ker v njej ne bi bilo več nobene bolečine, razočaranj, porazov, greha, krivice in žalosti, ni sveta, ker v njej ni več nič slabega. Ne. Ta noč je sveta, ker je v tem grehu, porazu, krivici, bolečini nekdo blizu. Sveta je, ker je v njej Bog človeku podaril najlepše darilo – bližino. Ker je v njej Bog postal človeku Bližina. Ker mu je prišel tako blizu, kot mu ne more biti blizu noben človek na svetu. Ker sta Bog in človek v njej prišla skupaj.
To je edini razlog, zakaj se človek tako veseli božične noči.
Veseli pa se tudi zato, ker ta Božja bližina ni samo stvar ene noči ali časa enega človeškega življenja. Ne, ta Božja bližina je dokončna. Ker se je Bog odločil biti skupaj s človekom za vedno. Ker se je odločil, da ne odide nikoli. Da nas nikoli ne bo pustil samih, pa naj bo v nas še tako velika noč, pa naj bo v nas še tako veliko zla.
To je skrivnost, to je bistvo božiča: Bog, ki je Emanuel, Bog z nami. Z nami, za vedno, za vsako ceno.
Toda »če nas je Bog tako vzljubil, smo se tudi mi dolžni ljubiti med seboj.« (1 Jn 4,11) Ker nam je Bog blizu, mu bodimo blizu tudi mi. Tudi mi njega ne pustimo samega. Ne pustimo samega Boga, ki je postal človek in je tako začel prebivati v vsakem človeku tega sveta. Pojdimo v Betlehem! V vsakem človeškem srcu je, posebno v tistih najbolj ubogih, osamljenih, poteptanih, potrtih, žalostnih, izgubljenih, zasovraženih, zaslepljenih. Pojdimo v Betlehem in ostanimo tam. Bodimo blizu. Nikogar ne pustimo samega. Nikogar. Ker Bog noče nikogar pustiti samega, tudi mi nikogar ne pustimo samega. Naj vsakdo čuti našo bližino, ker bo samo tako lahko začutil tudi bližino Boga. Boga, ki je tudi zanj postal človek in mu prišel blizu – preko mene.
Tako bomo tudi mi začeli živeti to, kar se godi v božični noči. Kajti kjer je človek blizu človeku, tam je Jezus – Bog, ki rešuje.
Vesel in blagoslovljen božič!
Bog je ljubezen in dobri očka, ki nam v tej sveti noči daje sina za brata in nas vodi za roko. Veselje te noči je, da smo po Novorojenem med seboj bratje in sestre ker imamo istega Očeta. To je resnično veselo sporočilo te noči. Veselimo se skupaj sporočila Novorojenega. Bog nas ljubi, Bog verjame vate, vame ... in resnično želi, da bi začutil/a, da je Božična noč res praznik zate in zame, da bi skupaj čutila, da bi bilo brez te noči, življenje prazno.
OdgovoriIzbrišiZ Njim pa je vse polno in lepo, tudi trpljenje...
Ne bojmo se stopiti k jaslicam. Ne bojmo se hrepenenj! Ne bojmo se Jezusa! Čas nikoli ni bil naklonjen globljemu iskanju, a iskanje se vedno izplača. Ne bojmo se, v tej noči prisluhniti najglobljim in najlepšim hrepenenjem, ki so v nas.
Veselimo se, saj se je Jezus rodil zate in zame.
Marko, iskrena hvala za besede,ki dramijo človeško spečo ljubezen in budijo neslišno hrepenenje po vse tesnejši b(B)ližini, ki Edina zmore delati le dobro in samo dobro, ki Edina zmore čakati dolgo, v očeh človeka nerazumljivo dolgo in se ne naveliča čakati nikogar nikdar.
OdgovoriIzbrišiRavno zato je prišel na svet in ravno zato se je rodil! Zate, zame za vse nas!
Marko, hvala še enkrat.
"Kajti kjer je človek blizu človeku, tam je Jezus – Bog, ki rešuje."
OdgovoriIzbrišiDa, Marko, b(B)ližina je:
človeška toplina, poštenost, sočutje, iskrenost, razumevanje, sprejetost, ljubezen brez hinavščine ... Ljudje smo si v hrepenenju po b(B)ližini podobni.
Dopustimo si, privoščimo si to sveto razkošje, da bližnji preko mene in tebe začuti Božjo Bližino, tako nam bo zagotovo topleje, lepše, prijetnejše ... tako bomo postali vse bolj Božji.