Kako se začne ljubezen?

foto: Biserko Fercek

Ljubiti Boga pomeni ljubiti bližnjega. Ljubiti bližnjega pomeni ljubiti Boga. Prepletene, a vendar jasne stvari, velikokrat izrečene, velikokrat slišane. A kljub temu je v tem tako znanem naročilu nekaj vendarle zahtevno ali neznano: kako se začne ljubiti?

Odgovor je preprost: »Poslušaj, Izrael.« Utihni in poslušaj, glej, začuti. Ljubezen se začne s tišino. Ljubezen se začne z občudovanjem, ljubezen se začne s hvaležnostjo.

Hvaležnost za vse, kar imam, me namreč pripravi do tega, da začutim, kako me objema Bog. Začutim njegovo ljubezen in začutim, kako se ta ljubezen kaže v mojem življenju. Opazim stvari, ki se mi zdijo samoumevne, pa v resnici niso. Zavedam se, kako dragoceno je recimo samo to, da živim, da lahko diham, da lahko hodim, govorim, pojem, se učim, da imam streho nad glavo, toplo ognjišče in mehko posteljo, polno shrambo in hladilnik, da lahko hodim v šolo, da imam službo, da poznam Boga in da imam drugega. Kdor zna videti takšne stvari kot velik dar Boga, kdor v svojem življenju opazi, kako zelo razsipno ga obdarja Bog, tak človek ljubi Boga. In ne samo to. Zato ljubi tudi svojega sočloveka. In ljubi tudi sebe.

Kdor je namreč hvaležen, je odrešen človek. V svoje okolje prinaša veselje in zadovoljstvo in optimizem, saj ni pozoren na stvari, ki ga jezijo, ampak na stvari, ki ga bogatijo. Ljudi sprejema takšne, kakršni so, se zanje zahvaljuje, saj so mu dragoceni prav takšni, kakršni so, ne pa takšni, kakršne bi si jih on želel.

Vse, kar srečuje, vse, kar doživlja, vse, kar se mu dogaja, je namreč zanj darilo od Boga, vedno vnovična potrditev, da ga ima Bog rad. Lepe in dobre stvari, v katerih vidi posebno Božjo naklonjenost do njega, pa tudi težke in hude stvari, ki jih jemlje kot nekaj, kar je njegovo življenje očitno potrebovalo, da ga je izoblikovalo v boljšega človeka, kot bi bil sicer.

Hvaležen človek je zato srečen človek. Ima vse, kar potrebuje. Ker zna ljubiti. Kajti ljubezen je res preprosto samo to, da si za drugega hvaležen, pa naj bo kakršenkoli že. Da se zavedaš njegove dragocenosti. To pomeni ljubiti ga iz vsega srca. To pomeni postati to, za kar si bil ustvarjen, kajti človek je hvaležnik.

»Če ti preostane samo še en dih, ga porabi za to, da rečeš hvala.« (Pam Brown)
*