Večkrat, ko sem z mladimi gledal kak film o eksorcizmu, smo po njem vedno še dolgo obsedeli ob debati o hudem duhu. Nekateri so ob njem nejeverno zmajevali z glavo, drugi so se tresli, ko so ga gledali. In takšna je bila tudi njihova reakcija, ko sem jim povedal, da se te stvari dogajajo tudi v resničnosti.
Lahko bi vam pravil o škorpijonih, ki lezejo iz ust, in o govorjenjih v tujih jezikih, o nenavadnem poznavanju nepoznanih stvari in o dejanjih, ki jih človekovo telo ne zmore, pa vam ne bom. Povedal bom samo to, kar vem: zlo je. Povsod. Celo v shodnici, prostoru, namenjenemu molitvi. Vedno in povsod obstaja možnost zanj. Ni prostora, kjer bi se mu lahko izognili. Z njim se moramo soočiti. In ravno to je njegova največja moč. Človek je namreč pred njim nemočen.
Zakaj nemočen? Ker se zlo vedno ponuja kot ugodna in lažja rešitev. Ponavadi celo tako, da se ne zdi, da je zlo. Da se zdi kot koristno, celo kot nekaj dobrega.
A zlo človeka uničuje. Naj se zdi še tako dobro in koristno, ga uničuje. In ga bo slejkoprej uničilo. Čeprav zlo človeku prinaša moč in oblast, premoženje in vplivnost. Kajti zlo ločuje, dela razdor, nikdar ne združuje. Po tem ga prepoznamo. Zlo zbuja strah, zlo človeka razdvaja, ga osami in ga pahne v obup.
Edini, ki ima moč, da ga premaga, je Jezus. Nihče drug. Samo Jezus. Zato je zlo mogoče premagati samo z njim. Z njegovo jasno besedo, evangelijem.
Kdor se drži Boga, mu zlo nič ne more. In ne samo to. Kdor ostaja pri Bogu in se ne loči od njega, kdor mu je zvest in zvest vrednotam, ki so Bogu lastne, kdor moli, kdor se posti, kdor se krepča z njegovimi zakramenti, kdor v vsaki odločitvi izbira ljubezen, tudi z Jezusovim duhom izganja hudiča iz svojega okolja in svojega življenja.
Z upanjem, z ljubeznijo, z mirom, z veseljem, s potrpežljivostjo, z odpuščanjem.
In sporočite mi, če je kaj močnejše od teh stvari. Če je kdo, ki jih zmore premagati.
*
Lahko bi vam pravil o škorpijonih, ki lezejo iz ust, in o govorjenjih v tujih jezikih, o nenavadnem poznavanju nepoznanih stvari in o dejanjih, ki jih človekovo telo ne zmore, pa vam ne bom. Povedal bom samo to, kar vem: zlo je. Povsod. Celo v shodnici, prostoru, namenjenemu molitvi. Vedno in povsod obstaja možnost zanj. Ni prostora, kjer bi se mu lahko izognili. Z njim se moramo soočiti. In ravno to je njegova največja moč. Človek je namreč pred njim nemočen.
Zakaj nemočen? Ker se zlo vedno ponuja kot ugodna in lažja rešitev. Ponavadi celo tako, da se ne zdi, da je zlo. Da se zdi kot koristno, celo kot nekaj dobrega.
A zlo človeka uničuje. Naj se zdi še tako dobro in koristno, ga uničuje. In ga bo slejkoprej uničilo. Čeprav zlo človeku prinaša moč in oblast, premoženje in vplivnost. Kajti zlo ločuje, dela razdor, nikdar ne združuje. Po tem ga prepoznamo. Zlo zbuja strah, zlo človeka razdvaja, ga osami in ga pahne v obup.
Edini, ki ima moč, da ga premaga, je Jezus. Nihče drug. Samo Jezus. Zato je zlo mogoče premagati samo z njim. Z njegovo jasno besedo, evangelijem.
Kdor se drži Boga, mu zlo nič ne more. In ne samo to. Kdor ostaja pri Bogu in se ne loči od njega, kdor mu je zvest in zvest vrednotam, ki so Bogu lastne, kdor moli, kdor se posti, kdor se krepča z njegovimi zakramenti, kdor v vsaki odločitvi izbira ljubezen, tudi z Jezusovim duhom izganja hudiča iz svojega okolja in svojega življenja.
Z upanjem, z ljubeznijo, z mirom, z veseljem, s potrpežljivostjo, z odpuščanjem.
In sporočite mi, če je kaj močnejše od teh stvari. Če je kdo, ki jih zmore premagati.
*
Na kratko, a zelo dobro povedano.
OdgovoriIzbrišiVeliko besed včasih zbega misli,
OdgovoriIzbrišiprave besede pa zadenejo naše srce.