Prosim, ne recite, da je Jezus postal brezčuten. Čeprav k temu ob pojavu zla in trpljenja na svetu navaja marsikateri svetovni mislec, čeprav boste prav zato lahko imenovani kot naivneži, čeprav boste na podlagi vsega tega tudi sami podvomili v njegovo ljubezen, prosim, ne recite, da je Jezus postal brezčuten.
Sam ugotavljam namreč naslednje: da je to ženo močno vzljubil. Zakaj tako mislim? Predvsem zato, ker ga je v njeni prošnji zanimala. Ker jo je videl. Ker ji je želel pomagati. A ne samo trenutno pomagati. Želel ji je pomagati za vedno. Ni ji hotel dati ribe, hotel jo je naučiti, kako se ribari, če povem z znano primerjavo.
A nas in še koga drugega seveda zmotijo Jezusove besede. Božje poteze nas nasploh večkrat zmotijo. Trde besede, trdi potek dogodkov, trde odločitve. Le te žene ne. Zakaj ne? Najprej zato, ker je prepričana, da jo ima Jezus rad. To spozna po tem, da je ne pošlje proč (kar bi tako hitro radi naredili njegovi učenci). Vzame si čas zanjo, posluša jo, pogovarja se z njo. In čeprav so njegove besede nekako čudne, skoznje čisti njeno vero. Ne želi, da bi žena prosila samo zato, ker je trenutno v stiski. Ne želi, da bi na Jezusa gledala kot na zlato ribico. Želi jo privesti do bistva njenega problema in do tega, da njena prošnja postane prava. Želi jo privesti do spoznanja, da ni problem človeka, da je bolan, ampak to, da nima Boga. Da je človek bolan, če nima Boga. Da je človek zapisan zlu, smrti, če ne odpre vrat Bogu, Ljubezni. Da je vera v Boga tista, ki ozdravlja.
Vse to je žena razumela: »Gospod, pomagaj mi, ne zato, ker si to zaslužim, ampak ker te potrebujem, ker brez tebe v svojem življenju ne morem.« Bistvena ugotovitev njenega življenja, ki je vse postavila na pravo mesto: njena hči je ozdravela tisto uro. In ne samo to. Tudi ta žena je ozdravela.
Res je, ne razumemo vedno stvari, ki se nam dogajajo. Ne razumemo Boga. Morda pa nam želi samo povedati, da je kaj narobe s temelji našega življenja, naših vrednot, naših odločitev. Začnimo se pogovarjati z Bogom. Prepričan sem, da se bodo potem stvari res postavile na pravo mesto.
*
Sam ugotavljam namreč naslednje: da je to ženo močno vzljubil. Zakaj tako mislim? Predvsem zato, ker ga je v njeni prošnji zanimala. Ker jo je videl. Ker ji je želel pomagati. A ne samo trenutno pomagati. Želel ji je pomagati za vedno. Ni ji hotel dati ribe, hotel jo je naučiti, kako se ribari, če povem z znano primerjavo.
vir: sportal
A nas in še koga drugega seveda zmotijo Jezusove besede. Božje poteze nas nasploh večkrat zmotijo. Trde besede, trdi potek dogodkov, trde odločitve. Le te žene ne. Zakaj ne? Najprej zato, ker je prepričana, da jo ima Jezus rad. To spozna po tem, da je ne pošlje proč (kar bi tako hitro radi naredili njegovi učenci). Vzame si čas zanjo, posluša jo, pogovarja se z njo. In čeprav so njegove besede nekako čudne, skoznje čisti njeno vero. Ne želi, da bi žena prosila samo zato, ker je trenutno v stiski. Ne želi, da bi na Jezusa gledala kot na zlato ribico. Želi jo privesti do bistva njenega problema in do tega, da njena prošnja postane prava. Želi jo privesti do spoznanja, da ni problem človeka, da je bolan, ampak to, da nima Boga. Da je človek bolan, če nima Boga. Da je človek zapisan zlu, smrti, če ne odpre vrat Bogu, Ljubezni. Da je vera v Boga tista, ki ozdravlja.
Vse to je žena razumela: »Gospod, pomagaj mi, ne zato, ker si to zaslužim, ampak ker te potrebujem, ker brez tebe v svojem življenju ne morem.« Bistvena ugotovitev njenega življenja, ki je vse postavila na pravo mesto: njena hči je ozdravela tisto uro. In ne samo to. Tudi ta žena je ozdravela.
Res je, ne razumemo vedno stvari, ki se nam dogajajo. Ne razumemo Boga. Morda pa nam želi samo povedati, da je kaj narobe s temelji našega življenja, naših vrednot, naših odločitev. Začnimo se pogovarjati z Bogom. Prepričan sem, da se bodo potem stvari res postavile na pravo mesto.
*
Komentarji
Objavite komentar