Prevzeti odgovornost

»Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi svoje žene Marije; kar je namreč spočela, je od Svetega Duha.« (Mt 1,20) 

Jožef je postavljen pred težko dilemo svojega življenja. Reagira pa mirno in preudarno. Ne dela na hitro in na silo, temveč si vzame čas za razmislek. Za premislek, komu želi v svojem življenju slediti. In on se odloči, da bo kljub vsemu tveganju in posledicam, ki jih ta njegova odločitev, da obdrži Marijo pri sebi, prinaša, poslušal angela. »Ko se je Jožef zbudil iz spanja, je storil, kakor mu je naročil Gospodov angel.« (Mt 1,24) 

V čem je namreč njegova dilema? Koga poslušati. Komu verjeti. Kako dobro porabiti svoje življenje. Na koga opreti svoje življenje. Za to gre. Za vprašanje, kdo je gospodar mojega življenja. 

Poslušati angela v tem primeru ne pomeni nič drugega kakor slediti Bogu v svojem srcu. Imeti enega samega gospodarja, Boga in nikogar drugega. Kajti Jožefovo premišljevanje o Marijinem zagonetnem primeru, kakor pravi evangelist, je bilo izraz njegove pravičnosti, ne strahu. Nikomur ni služil, nobenemu javnemu mnenju ni podlegel. Ni bil mevža, se pravi, ni pustil, da bi se namesto njega odločil kdo drug ali kaj drugega, strah, čustva, preračunljivost, udobje. V tem, da je Jožef hotel storiti nekaj po pravičnosti – se pravi, kakor je prav in ne, kakor bi bilo zanj bolj ugodno – se kaže njegova vera, ki naj nam bo vsem moškim v zgled. Vera pa pomeni: služiti samo Bogu. Nikomur drugemu. 

Naš svet je postal kaotičen zaradi prestrašenih ljudi, ki so namesto sebi in svojim vrednotam zaradi strahu svojo moč prepustili bogovom moči, lagodnosti, agresije, zapeljivosti. Moški pa smo v ta svet kaosa postavljeni kot ljudje, ki nam je Bog dal moč. Zato, da bi pred problemi ne bežali, ampak da bi se z njimi spopadli. To pomeni, da bi prevzeli odgovornost in bi v odprtih vprašanj družbe in družine ostali zvesti samemu sebi, kar pomeni, da bi se odločili tako, kot mislimo, da je prav, v skladu s svojimi vrednotami. Kajti prav one so Božji glas, ki danes kliče tudi nas, naj storimo, kar je prav. 

Da bo naš gospodar samo Bog. Nihče drug.

(misel na praznik svetega Jožefa)