»Jaz sem te poveličal na zemlji s tem, da sem dokončal delo, ki si mi ga dal, da ga opravim.« (Jn 17,4) Takole pravi Jezus v svoji poslovilni molitvi, recimo temu oporoki. In ugotavljam, kaj je bilo pravzaprav njegovo delo: »Razodél sem tvoje ime ljudem, ki si mi jih dal od sveta.« (Jn 17,6)
Razodevanje Boga
Kot njegov učenec verjamem, da je moje delo enako: torej razodevati Božje ime ljudem, kazati v svojih besedah in v svojih dejanjih pravo identiteto našega Boga, biti tako rekoč Božja ikona sredi sveta. Postajati vedno bolj takšen, kakršen je v resnici On, njegova prava podoba, ne taka, kakršna mi ustreza glede na počutje, mnenje, situacijo, temveč tako, kakršna resnično je. In ta podoba se ustvarja sproti, tako, da se ji pustimo risati, ko sami spoznavamo, kakšen je Bog do nas: »Zdaj vedo, da je vse, kar si mi dal, od tebe; kajti besede, ki si mi jih dal, sem dal njim.« (Jn 17,7-8)
Kakšno identiteto Boga nam je odkril Jezus, razkriva tudi njegov zadnji govor. Čeprav so bili njegovi učenci taki, kakršni so pač bili, trmasti, uporni, večkrat so padli in grešili pri vedno istih vprašanjih, se v njegovih besedah do teh ljudi skriva nežna skrb. Rekel bi ji potrpežljivost, ki je, tako menim, ena od bolj pomembnih Božjih kreposti: »Usmiljen in milostljiv je Gospod, potrpežljiv in zelo milosrčen.« (Ps 103,8) Če smo res dovolj občutljivi in pozorni, če smo iskreni, bomo videli, da je to glavna poteza Boga nasproti vsem nam, ki se ubadamo z vedno istimi pomanjkljivostmi. »Bog se ne naveliča odpuščati. Mi smo, ki se utrudimo prositi ga odpuščanja, toda On se nikoli ne utrudi odpuščati. On ni takšen, da bi prenašal do določene točke, potem pa si premislil, kakor smo v skušnjavi mi.« (papež Frančišek)
Potrpežljivost
Naše delo na svetu je tako predvsem potrpežljivost, kajti »ljubezen potrpi.« (1 Kor 13,4) Potrpežljivost pa pomeni razumevanje in sprejemanje dejstva, da vsaka stvar – in vsak človek, tudi jaz – potrebuje svoj čas. Težko delo je to, predvsem za sodobnega človeka, ki ima vedno vse, kar si zaželi – in to takoj. Težko delo, ker od človeka zahteva čas in umirjenost in sposobnost prepuščanja. Kajti potrpežljivost ni čakanje, da bo nek človek postal tak, kakršnega sem si zaželel in ga načrtoval, temveč zorenje, da v tem čakanju in pričakovanju sam postanem tak, kakršen moram biti do njega, da mu bom najbolj primeren brat. Božja ikona, ki jo nariše Bog sam, se spomnite?
On pa dela stvari počasi. Za potrpežljivost v naših odnosih je zato treba predvsem veliko časa, veliko iskrenosti, veliko tišine, veliko molitve, ne zaradi drugih, temveč zaradi nas. Ravno počasnost vsega tega dogajanja je znamenje Božje ljubezni do nas.
(misel ob 7. velikonočni nedelji, leto A)
Komentarji
Objavite komentar