Tako da beseda ustvarja. Ustvarja dobro in plemenito in ustvarja grdo in slabo med nami, nikoli ni nekaj slučajnega in zanemarljivega. Zato je od naših besed tako veliko odvisno, zato jih je treba pazljivo izbirati. Besede so namreč prve graditeljice odnosov, ti pa so vse in največ, kar imamo. Spomnimo se, zaradi njih sploh živimo, zaradi njih sploh obstajamo.
Prav to bi morali imeti pred očmi, ko se za besede odločamo instinktivno, v navalu čustev in trenutnega počutja, ko velikokrat tudi v imenu svobode povemo marsikaj, česar ne bi smeli: da je vsak človek za naše življenje nekaj pomembnega, celo nepogrešljivega; tudi če ne deli istega mnenja z nami, tudi če ga ne prenašamo, človek je pomemben. Zato je pomembno tudi, kar ustvarimo v odnosu do njega, in ja, začne se ravno z besedami. One so namreč prostor učlovečenja Boga na zemlji: »Beseda je meso postala in se naselila med nami.« (Jn 1,14)
Želel bi si, da bi zato med nami spet več pozornosti dali vljudnosti, prav z njo »Beseda postane meso in se res naseli med nami,« samo z njo so namreč naše besede odsev odrešenja, ko torej poudarimo, kako zelo pomemben je človek za naše življenje. Potem mu povemo tudi težke stvari drugače, da jih razume kot dejanje graditve in ne rušenja, življenja in ne smrti, ljubezni, ne sovraštva. Lepe besede so prostor Boga na zemlji, jaslice, »Hvala«, »Oprosti«, »Dober dan«, »Rad te imam«, »Srečno«, »Izvolite«, še veliko jih poznate in vse so enako dobre, da le pokaže kar Božja beseda: »Videli smo njeno veličastvo, veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin, polna milosti in resnice.« (Jn 1,14)
Začnimo torej z lepo besedo, ta rodi lepe odnose. Pozdravljajmo se. Bodimo vljudni drug do drugega. Tako se bo Bog, ki je Beseda, med nami rodil tudi letos. V naših besedah.
(misel ob 2. nedelji po božiču, leto C)
Komentarji
Objavite komentar