Poslanec

Biti kristjan je biti poslan. Vzet od nekje, iz varnega zavetja, kjer si misliš, da je tvoja bodočnost, tvoja sreča in vse, kar ti je namenjeno. Kar si misliš, da ti je namenjeno. Brez velikih naporov, brez hudih križev. A biti kristjan je biti poslan. Biti na poti, vedno na poti, ne mirovati, ne segniti. V tem je takšna težava ... in takšna lepota tega poklica. Nikdar ne veš, kaj ti prinese naslednje jutro. In vendar je tako lepo videti naslednji sončni vzhod.

Na poti. Ker si poslan. Biti poslan je strašanska odgovornost. Težka kot prihodnost ljudi, ki jim prinašaš sporočilo. Ker je tudi od tebe odvisno, kakšna bo. In ker si kot »poslani« tisti »nekaj«, kar bo preokrenilo njihovo življenje. Zagotovo. Tudi če te ne bodo sprejeli.

Takšna teža na preprostem imenu »kristjan«.

Zato je povsem dovolj na pot vzeti samo to. Samo to, kar si. Ne denarja, ne torbe, ne hrane ... Nič. Kajti še tega, kar je, človek ne zmore nositi, kako bi mogel sebe obtežiti še z nepomembnostmi, ki jih ljudje, ki jim prinašamo sporočilo, sploh ne potrebujejo.

Potrebujejo samo naše sporočilo. To sporočilo pa smo mi sami.

Komentarji