Imejmo radi svoje življenje


Nihče ni tukaj slučajno in nobeno življenje ni brez smisla. Res je, da je kdaj smisel težko najti, posebno takrat, kadar se življenje zreducira na dihanje, na golo obstajanje, vendar to še ne pomeni, da smisla ni. To nam govori današnja prilika. Vsako življenje ima smisel, je pa tudi res, da nima vsako življenje enakega smisla. Ker pri življenju ne gre za uspeh, ne za rezultate, pri življenju gre za odgovornost. Drugače povedano, da edino nam zaupano nalogo – ki ji rečemo »življenje« – izpolnimo. 

Toda kaj pomeni »izpolniti svojo nalogo«? Marsikdo si predstavlja, da to pomeni postati nekdo pomemben. Da to pomeni »uresničiti svoje sanje«. Da to pomeni priti do pomembnih dosežkov. Zato imamo težave s tem življenjem, zato v njem ne vidimo smisla, zato obupamo nad njim, zato ga zapravimo, če ni takšno, kakršnega smo si predstavljali, če v njem naredimo kakšno napako: »Oni pa, ki je prejel enega, je šel, skôpal jamo in skril denar svojega gospodarja.« (Mt 25,18) 

Toda ustrašiti se svojega življenja (»Zbal sem se!« (Mt 25,25)) je nekaj najhujšega, kar se nam lahko zgodi. Da živimo brez veselja do življenja, da v njem vedno vidimo nekaj, kar nas lahko uniči, nekaj, kar nam lahko škoduje, da ga vidimo kot nasprotnika: »Gospodar, vedel sem, da si trd človek.« (Mt 25,24) To je tisto, kar pravzaprav naše življenje naredi težko, ne pa težave, ki nam pridejo naproti. Imeti svoje življenje za neuporabno. 

Zato dobro izpolniti svojo nalogo ne pomeni nič drugega kakor sprejeti svoje življenje kot talent, ki nam je dan, kot veliko dragocenost, tudi če je to nekaj težkega. Saj je talent vendar utežna mera za približno 34 kilogramov, tudi več, če gre za dragocene kovine, en talent zlata ustreza 91 kilogramom in tako predstavlja zaslužek 6000 delovnih dni, kar je približno 23 let delovne dobe. Sprejeti svoje življenje, ki je darilo – tudi ko je težko – kot nekaj, s čimer naj trgujemo, kar naj uporabimo: naj dajemo, naj prejemamo, naj ga porabljamo, naj ga uživamo, naj izgubljamo, naj padamo, naj se z njim borimo in še kaj. 

To je tisto, kar pomeni izpolniti svojo nalogo. Biti zvest temu, kar ti je bilo dano. Biti tam, v čemer te je Bog želel imeti. In prav tam narediti to, kar je mogoče narediti, z vero, da nas bo prav to trgovanje oblikovalo v to, kar moramo postati. To pomeni izpolniti svojo nalogo. Tudi če ne uspemo. Saj pri Bogu ne šteje, koliko talentov smo pridobili, temveč če smo jih uporabili. 

Imejmo radi svoje življenje!

(misel ob 33. navadni nedelji, leto A)

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tone Pavček, Take dežele ni

Charles Baudelaire: Tujec

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad