Ko vam pišem o tej knjigi, bi želel, da bi ob tem dobili to, kar sem dobil jaz, ko sem jo bral. Pa ne bo šlo. Ker tako o tej knjigi lahko piše samo nekdo, ki ima čisto, povsem nedolžno srce in je s prav tem srcem zaljubljen do obisti. Zato jo morate prebrati.Ta knjiga je namreč čista. Kot o "lepoti" govori o stvareh, ki smo jih ljudje že zdavnaj umazali. O ljubezni. O dotikanju. O poljubih. In o grdem svetu, sredi katerega živijo. O svetu, ki hoče zadušiti lepoto, za katero so ustvarjena mlada srca. Sredi njega pa krhka kot metulj živi ljubezen, ki nima razlogov. Samo obstaja. In leti. In kdor jo ujame, ne da bi ji strl krila, ne da bi tedaj zaprl dlan, da bi jo imel samo zase, ta lahko živi od same lepote tega metulja. Od ničesar drugega.
Ne verjamete, da je možno? Preberite knjigo.
Nikoli se mu ni zdela lepa. Zdela se mu je kot umetnina, in umetnost naj ne bi bila nujno lepa, umetnost naj bi v tebi vzbujala občutke. Ko je Eleanor sedela ob njem na kavču, se je počutil, kot bi kdo odprl okno sredi sobe. Kot bi kdo zamenjal ves zrak v prostoru z novim, izboljšanim (zdaj z dvojno svežino). Ob Eleanor se je počutil, kot da se nekaj dogaja. Četudi sta zgolj sedela na kavču.
Se povsem strinjam Marko, odlična knjiga. Čeprav sem se je lotila malce skeptično, sem bila na koncu prav prijetno presenečena.
OdgovoriIzbrišiSe povsem strinjam Marko, odlična knjiga. Čeprav sem se je lotila malce skeptično, sem bila na koncu prav prijetno presenečena.
OdgovoriIzbrišiHvala za bralni namig.... :)
OdgovoriIzbrišiBrez tvojega priporočila bi jo, četudi bi nekako zašla do mojih rok, odložila že po par straneh, saj mi besedila s precej slenga ne ležijo...
A knjiga ima res tisto nekaj, kar ti navajaš....
Še po nekaj dneh se večkrat zalotim, da razmišljam o "malenkostih", ki to niso, in kot da me je morala knjiga spet spomniti nanje... Zato jo lahko samo priporočam!