»Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka ... «
Starodaven, zelo znan psalm, ki ga morda znamo celo na pamet, je morda znan ravno zato, ker s takim veseljem in zanosom oznanja srečo, ki jo čuti človek, ki ima Boga. Poje namreč, da mu to, da ima Boga, prinaša mir in gotovost, da mu to daje cilj v življenju in ga napolnjuje s pogumom, da se lahko spopada s sencami in nasprotniki svojega življenja. Da mu Bog daje življenje, da ga poživlja, da ga – rečeno sodobno – animira.
Res, človek ne potrebuje nič drugega, samo to, da ve, da je njegov Bog poleg njega in ga varuje kot pastir svojo dragoceno ovco. Vse ostalo se reši, če v svojem življenju začutimo bližino, če začutimo ljubezen, ki ne postavlja pogojev, ki ne zaračunava, ki ne jemlje in izkorišča, ampak daje. Vse, tudi največje skrbi ob tem postanejo majhne in rešljive.
To čuti človek, ki ima Boga. Zato je to ključna stvar za nas in za naše potomce: imeti v svojem življenju Boga. Imeti prostor Zanj, slediti Mu, živeti iz Njega in Njegove besede. To daje človeku življenje, to ga napravlja živega, rastočega, neustavljivega, pogumnega, veselega. Ker je Bog tisti, ki daje življenje. Ne tisti, ki jemlje, ampak ki daje življenje.
Morda tega v svojem življenju ne čutite? Brez zamere – če ne čutite, da Bog daje, ne pa jemlje, verjetno sledite napačnemu bogu. Življenje, ki ga daje Bog, je namreč življenje svobodnega, ne zatiranega; je življenje ljubljenega, ne izkoriščanega; je življenje popotnika, ne potepuha; je življenje mladega, ne zastarelega; je življenje, ki se življenja in prihodnosti veseli, ne pa boji. Je preprosto – življenje.
Če ga nimate, ga poiščite. Bog ga daje zastonj.
Starodaven, zelo znan psalm, ki ga morda znamo celo na pamet, je morda znan ravno zato, ker s takim veseljem in zanosom oznanja srečo, ki jo čuti človek, ki ima Boga. Poje namreč, da mu to, da ima Boga, prinaša mir in gotovost, da mu to daje cilj v življenju in ga napolnjuje s pogumom, da se lahko spopada s sencami in nasprotniki svojega življenja. Da mu Bog daje življenje, da ga poživlja, da ga – rečeno sodobno – animira.
Res, človek ne potrebuje nič drugega, samo to, da ve, da je njegov Bog poleg njega in ga varuje kot pastir svojo dragoceno ovco. Vse ostalo se reši, če v svojem življenju začutimo bližino, če začutimo ljubezen, ki ne postavlja pogojev, ki ne zaračunava, ki ne jemlje in izkorišča, ampak daje. Vse, tudi največje skrbi ob tem postanejo majhne in rešljive.
To čuti človek, ki ima Boga. Zato je to ključna stvar za nas in za naše potomce: imeti v svojem življenju Boga. Imeti prostor Zanj, slediti Mu, živeti iz Njega in Njegove besede. To daje človeku življenje, to ga napravlja živega, rastočega, neustavljivega, pogumnega, veselega. Ker je Bog tisti, ki daje življenje. Ne tisti, ki jemlje, ampak ki daje življenje.
Morda tega v svojem življenju ne čutite? Brez zamere – če ne čutite, da Bog daje, ne pa jemlje, verjetno sledite napačnemu bogu. Življenje, ki ga daje Bog, je namreč življenje svobodnega, ne zatiranega; je življenje ljubljenega, ne izkoriščanega; je življenje popotnika, ne potepuha; je življenje mladega, ne zastarelega; je življenje, ki se življenja in prihodnosti veseli, ne pa boji. Je preprosto – življenje.
Če ga nimate, ga poiščite. Bog ga daje zastonj.
Če sledimo napačnemu bogu ali to pomeni, da je bogov več? Ali to pomeni, da je več pravih in več napačnih ali samo en pravi in en napačen?
OdgovoriIzbrišiIzvrstno z slikco vred :)
OdgovoriIzbrišiRes je, kar je najdragocenejše nam Bog daje zastonj..
@anonimni:
OdgovoriIzbrišimorda bi bolje rekel, da imamo v tem primeru boga, kakršnega ni.
Lep zapis.Bog je velik.
OdgovoriIzbrišiNiti za trenutek nisem pomislila na več bogov.