Povedal vam bom zelo preprosto, a resnično stvar: to, kar ješ, to si.
Ne samo, da se hrana, ki jo zaužijemo, spreminja v nas. Tudi mi postajamo vedno bolj podobni hrani, ki jo jemo. Kdor je dobro hrano, bo zdrav, tisti, ki je slabo, bo zbolel, morda zaradi nje tudi umrl. In tako ni samo s telesom, tako je tudi z duhom. Še posebej če vemo, da je tisto, kar je v nas večno, prav naš duh.
Zato je izjemno pomembno, s čim se naš duh hrani. Morda temu ne dajemo veliko pomena, a danes tako kot v prehrano našega telesa pade tudi v prehrano našega duha izjemno veliko slabega. Preprosto zaradi okolja, s katerim se hranimo, okolja, v katerem je podivjala vseenost, kjer sta se razrasla obup in malodušje, kjer odlično uspeva hudičeva zel – napuh: biti nekaj, imeti oblast, biti sam sebi bog. Mislite, da ne jeste tega? Morda niti ne veste.
A nočem govoriti o tem. Danes hočem govoriti o hrani, s katero se preživi. Ja, obstaja. Tako kot je v puščavi Bog hranil Izraelce, tako hrani tudi nas v naših puščavah, skozi katere hodi naš duh. Hrani nas s kruhom.
To je Kruh, ki lepo diši, diši po domu. Kruh, ki nam daje dom: tolažbo, varnost, zavetje, stalnost, trdnost.
To je Kruh, ki je dober, kakor sta dobri dobrota in ljubezen. Ljubezen, ki jo je rodila odpoved. Ljubezen, ki ji ni bilo ničesar težko narediti. Ljubezen, ki je potrpela, ki je odpustila, ljubezen, ki je šla čez vse ovire, previsoke za človeka. V njem je tako velika ljubezen, da je toliko ne moremo skriti v nobeno drugo stvar na svetu.
To je Kruh, ki je skupnost, skupnost zrn in skupnost ljudi, ki so ga naredili. V njem je toliko ljudi, ki ga je ustvarilo, v njem je toliko nečesa, kar ljudi združuje, toliko besed in dejanj, da s kruhom in v kruhu človek nikdar ni sam. V njem sva jaz in ti popolnoma eno.
To je Kruh, ki je prišel iz nebes. Edini Kruh, s katerim lahko preživimo puščave sedanjosti. Kruh, v katerem se združujemo z Bogom, da postajamo Božji. Sicer nimamo življenja, ker je naše življenje večno – kot Bog – ali pa ga ni.
*
Ne samo, da se hrana, ki jo zaužijemo, spreminja v nas. Tudi mi postajamo vedno bolj podobni hrani, ki jo jemo. Kdor je dobro hrano, bo zdrav, tisti, ki je slabo, bo zbolel, morda zaradi nje tudi umrl. In tako ni samo s telesom, tako je tudi z duhom. Še posebej če vemo, da je tisto, kar je v nas večno, prav naš duh.
Zato je izjemno pomembno, s čim se naš duh hrani. Morda temu ne dajemo veliko pomena, a danes tako kot v prehrano našega telesa pade tudi v prehrano našega duha izjemno veliko slabega. Preprosto zaradi okolja, s katerim se hranimo, okolja, v katerem je podivjala vseenost, kjer sta se razrasla obup in malodušje, kjer odlično uspeva hudičeva zel – napuh: biti nekaj, imeti oblast, biti sam sebi bog. Mislite, da ne jeste tega? Morda niti ne veste.
A nočem govoriti o tem. Danes hočem govoriti o hrani, s katero se preživi. Ja, obstaja. Tako kot je v puščavi Bog hranil Izraelce, tako hrani tudi nas v naših puščavah, skozi katere hodi naš duh. Hrani nas s kruhom.
fotografijadomisljija.blogspot.com
To je Kruh, ki lepo diši, diši po domu. Kruh, ki nam daje dom: tolažbo, varnost, zavetje, stalnost, trdnost.
To je Kruh, ki je dober, kakor sta dobri dobrota in ljubezen. Ljubezen, ki jo je rodila odpoved. Ljubezen, ki ji ni bilo ničesar težko narediti. Ljubezen, ki je potrpela, ki je odpustila, ljubezen, ki je šla čez vse ovire, previsoke za človeka. V njem je tako velika ljubezen, da je toliko ne moremo skriti v nobeno drugo stvar na svetu.
To je Kruh, ki je skupnost, skupnost zrn in skupnost ljudi, ki so ga naredili. V njem je toliko ljudi, ki ga je ustvarilo, v njem je toliko nečesa, kar ljudi združuje, toliko besed in dejanj, da s kruhom in v kruhu človek nikdar ni sam. V njem sva jaz in ti popolnoma eno.
To je Kruh, ki je prišel iz nebes. Edini Kruh, s katerim lahko preživimo puščave sedanjosti. Kruh, v katerem se združujemo z Bogom, da postajamo Božji. Sicer nimamo življenja, ker je naše življenje večno – kot Bog – ali pa ga ni.
*
včasih smo tako obbkroženi z slabim, da smo brez volje poseči po dobrem in se odpreti,
OdgovoriIzbrišivaš zapis daje upanje.
hvala.