O novostih sem na teh straneh pisal že tolikokrat in s tako izbranimi besedami, da bi si vsak, ki jih bere, ustvaril vtis, kot da sem človek, ki je tako zakoreninjen v novosti, da pravzaprav sploh nima korenin. Ali pa so te tako plitve, da se jih zlahka izruje.
Ko bi bile samo besede ...
A za besedami - kot vedno - stoji človek. Pravzaprav ne samo en človek, cela množica ljudi, dogodkov, srečanj, pravzaprav vsako črko zapiše cela množica, ki se skriva pod čustvi, vtisi, razmišljanji ... In prav ta množica kaže, da je govoriti o novosti in ne spregovoriti v istem glasu ob njej tudi o bolečini, nemogoče. Da je v vsaki črki korenina. Da je v vsaki besedi pot. Da je v vsaki novosti drobna radost, pa tudi bolečina.
Zame je nastopila nova pot. Zato takšna in tako dolga tišina. Tišina, ko se poskušaš zavedati, da so korenine še vedno iste, a da ne srkajo istih sokov. Da je pot še vedno ista, a hkrati drugačna. Da so s teboj še vedno isti ljudje, a z drugačnimi obrazi. Da jih gledaš drugače in da tudi oni gledajo drugače - morda bolj zrelo, kdove.
Odslej je moja pot v Idriji. Nova zemlja, novi ljudje. Negotovost, strah, mešanica solz in pepela vseh preteklih dni, nostalgija za Novo Gorico ... vse to. In obenem vzhičenost nad tem, kar mi je Gospod pripravil tu, a se še ni razkrilo, še ne razodelo. Kar me verjetno prav tako čaka takrat, ko bom moral pospraviti in oditi na drugo pot.
Zaenkrat pa ... skomiganje z rameni. In misel sv. Avguština, ki spremlja mojo nostalgijo:
Če se ti zdijo prejšnji časi lepi, je to zato, ker niso več tvoji.
Moja prva naloga torej: najti povezavo med preteklim in prihodnjim. Je to sedanjost?
Slika je značilna za Idrijo. Na tem gradu je grb mesta (Merkur). Velikokrat sem iz Gimnazije pri Matematiki gledal v to sosednjo zgradbo za razmišljanje in tuhtanje, če sem prav izračunal.Čeprav je bila težka šola, sem se rad učil. To je kraj, ki mi je pokazal pot v lepšo prihodnost. Tukaj spodaj "Nebesa" imajo sedaj lep akvarij z tropskimi ribami. Oglej si ga, ko boš imel čas.
OdgovoriIzbrišiProti Sivki poglej, na sever. Lepo te pozdravljam iz sosednjega griča, ki se vidi iz grada.
Dobro, tišina je bila tudi zaradi zasluženega počitka, ki si si ga privoščil. Z novimi močmi boš sedaj toliko bolje zaoral v novo ledino, s tem da si zdaj že nekoliko zbral misli in jih zapisal - lepo. Novo mestece - nova priložnost, ista pot - Gospodova, po kateri hodiš ti in mi vsi. Bogdaj, da se na tej poti večkrat srečamo, vsaj s pogledom, potem pa naj se srečamo na cilju te naše poti. Blagoslovljeno bodi tvoje delo v Idriji.
OdgovoriIzbriši