Imeti bogastvo! Človekova daljna želja, starejša kot zvezda, ki se je včeraj utrnila z nočnega neba – da bi imel bogastvo, vpliv in oblast. Da bi nekaj pomenil. Da bi ukazoval. Da bi se vse vrtelo tako, kot on želi.
Vendar niso vsi bogataši, ki jim je dano vse to, pravega kova. Ne, nekateri prav pregrešno zaostajajo.
Danes vam bi rad predstavil pravega bogataša, da ne bi kdo šel v napačno smer, ko smo že slišali o njegovi izkrivljeni podobi.
Človek, ki vam ga predstavljam, je prišel do bogastva po dokaj nenavadni poti. Za to bogastvo ni bilo potrebno kako posebno strokovno znanje ali visoka izobrazba. Aha, boste rekli, da je spet eden od tistih, ki jim v življenju vse uspeva. Pa ni bilo tako. Bogastva k tej osebi ni prinesla igralska sreča, bogastva ni prinesel »jackpot« ali sedenje na stolu poleg Jonasa. Niti ta oseba ni imela premožnih staršev.
Ne. Tej osebi pravzaprav ni bilo postlano z rožami. Bila je ženska na daljnem vzhodu. Pridno dekle, ki pa je že pred poroko zanosila. Rodila je sina. Malo po rojstvu je šla v begunstvo, saj so njenemu sinu stregli po življenju. Kmalu je postala tudi vdova. Nazadnje so njenega sina obsodili za kriminalca in ga ubili.
Kot veliko ljudi današnjega sveta. Polna bolečin. Kje je torej njen zaklad?
Mislim, da v tem, da je na koncu vsega dvignila roke in rekla: »Nekoristna služabnica sem; naredila sem, kar sem bila dolžna narediti.« (prim. Lk 17,10) Ali, če vzamem njene besede: »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi.« (Lk 1,38)
Marija. Zakaj je ona prava bogatašinja? Ne zato, ker bi imela oblast, ne zato, ker bi imela moč. Zato, ker je imela vero. Vero, ki ne premika samo murve v morje, ampak srca in dejanja ljudi.
Do tega pa ne moremo priti drugače, kot je prišla ona. Pravi zaklad najdemo v služenju ljudem okoli nas. V poslušanju. V izvrševanju tega, kar je naša naloga, naše poslanstvo. To pa je – biti služabnik, vedno pripravljen za pomoč, ki se zaveda, da je le skromen delavec.
Seveda vam nihče ne obljublja, da boste zato lepo živeli, da vam bodo prihranjene bolečine in stiske. Tudi ni rečeno, da vam bodo vračali z dobroto in da boste imeli zaradi tega več prijateljev.
A imeli boste zaklad, ki ga ne tehta svet, a ga čuti vaše srce. Imeli boste to, kar je imela Marija. Če je vredno, presodite sami.
Vendar niso vsi bogataši, ki jim je dano vse to, pravega kova. Ne, nekateri prav pregrešno zaostajajo.
Danes vam bi rad predstavil pravega bogataša, da ne bi kdo šel v napačno smer, ko smo že slišali o njegovi izkrivljeni podobi.
Človek, ki vam ga predstavljam, je prišel do bogastva po dokaj nenavadni poti. Za to bogastvo ni bilo potrebno kako posebno strokovno znanje ali visoka izobrazba. Aha, boste rekli, da je spet eden od tistih, ki jim v življenju vse uspeva. Pa ni bilo tako. Bogastva k tej osebi ni prinesla igralska sreča, bogastva ni prinesel »jackpot« ali sedenje na stolu poleg Jonasa. Niti ta oseba ni imela premožnih staršev.
Ne. Tej osebi pravzaprav ni bilo postlano z rožami. Bila je ženska na daljnem vzhodu. Pridno dekle, ki pa je že pred poroko zanosila. Rodila je sina. Malo po rojstvu je šla v begunstvo, saj so njenemu sinu stregli po življenju. Kmalu je postala tudi vdova. Nazadnje so njenega sina obsodili za kriminalca in ga ubili.
Kot veliko ljudi današnjega sveta. Polna bolečin. Kje je torej njen zaklad?
Mislim, da v tem, da je na koncu vsega dvignila roke in rekla: »Nekoristna služabnica sem; naredila sem, kar sem bila dolžna narediti.« (prim. Lk 17,10) Ali, če vzamem njene besede: »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi.« (Lk 1,38)
Marija. Zakaj je ona prava bogatašinja? Ne zato, ker bi imela oblast, ne zato, ker bi imela moč. Zato, ker je imela vero. Vero, ki ne premika samo murve v morje, ampak srca in dejanja ljudi.
Do tega pa ne moremo priti drugače, kot je prišla ona. Pravi zaklad najdemo v služenju ljudem okoli nas. V poslušanju. V izvrševanju tega, kar je naša naloga, naše poslanstvo. To pa je – biti služabnik, vedno pripravljen za pomoč, ki se zaveda, da je le skromen delavec.
Seveda vam nihče ne obljublja, da boste zato lepo živeli, da vam bodo prihranjene bolečine in stiske. Tudi ni rečeno, da vam bodo vračali z dobroto in da boste imeli zaradi tega več prijateljev.
A imeli boste zaklad, ki ga ne tehta svet, a ga čuti vaše srce. Imeli boste to, kar je imela Marija. Če je vredno, presodite sami.
Stara sem bila 17 let, ko sem hkrati študirala in v nekajmesečnem razmiku izvjala Marijo v Tomčevi kantani Slovenski Božič in Michlovo uglasbitev Prešernove Nezakonske matere. Dekleti sta bili mojih let, morda mlajši ... Prepričana sem bila, da bolj prepričljive interpretacije ne bom mogla nikdar doseči. Še sedaj se spomnim solza med občinstvom.
OdgovoriIzbrišiTakšna zgodba pretrese.