Letošnje Eme sem se veselil. Ne samo zato, ker se pravzaprav veselim vsake Eme, ker jo imam rad, pa čeprav se obnjo mora nekako obregniti prav vsak Slovenec, marveč zato, ker je bila letos sestavljena iz samih dobrih oz. kvalitetnih nastopajočih (če izzvzamemo Rock Partyzane - ampak saj ima skoraj vsaka knjiga kakega tiskarskega škrata kje). Že ob napovedi nastopajočih sem dejal, da bo Ema vrhunska. In nisem se motil. Res je bila. Manjkalo je pravzaprav samo eno. Vrhunec.
Bilo je, kot da bi hodil po lepi planoti. Veliko dobrih in kvalitetnih pesmi, veliko, da si jih lahko zdaj požvižgavam, ko hodim po opravkih ali ko me preseneti tišina v avtomobilu. Ni pa bilo pesmi, ob kateri bi obstal v občudovanju in si rekel: "To je to!" Nasploh je manjkala pesem, ki bi res izstopala in to je bila edina težava Eme. Morda so zato žirantke pravzaprav pri vsaki povedale eno in isto. Ker je glede vtisa tako res bilo. (In se seveda nikomur niso smele zameriti.)
A vendar smo dobili zmagovalko. Pričakovano zmagovalko. V marsikaterem pogovoru smo s prijatelji že izluščili, da bosta superfinalistki gotovo April in Maja Keuc in tako je bilo. In rekli smo, če bo takšno finale, gotovo zmaga Maja Keuc. In tako je bilo. Zakaj? Verjetno ne zaradi pesmi same. Osebno je za Eurosong taka pesem malce pretežka, ker si jo je težko zapomniti. Morda bo svoje naredil svojevrstni "škandal", povezan z našo zmagovalko. Ampak, saj je vedno tako, da se pri zmagovalkah, ne pa pri poraženkah išče slabosti. Nič novega ni tudi to, da se skladbo, ki je boljša, obtoži plagiatorstva. Tako je bilo tudi v primeru Marije Šerifović in Lene in verjetno še marsikoga drugega. In tako je tudi z Majino pesmijo. (če koga zanima, tu sta povezavi na zelo podobni pesmi: Magnifico: Amore in Armin Van Buuren: Imagine)
Mar to kaže na njen uspeh? Bomo videli. Morda je to celo dobro. Da se o njej govori. Spomnim se namreč leta, ko so zmagali finski Lordi, te pošastne kreature iz nekega drugega glasbenega sveta. Obkrožili so vse evropske spletne portale in voila', Finska je zmagala nasploh prvič v zgodovini. Kaj vemo, morda pa je tudi to razlog za kakršen koli uspeh.
Zakaj je torej zmagala Maja Keuc in zakaj je to tako pričakovano? Prvič zato, ker jo imajo ljudje radi. Poleg tega je zelo pozitivno znan obraz iz bitke za slovenski talent, pri katerem bi gotovo morala zmagati, saj - roko na srce - petje male Line še zdaleč ni bilo tako dobro kot Majino. Drugič, gre za neke vrste kompenzacijo, kot v primeru tolikokrat oškodovane Karmen Stavec, ki je potem na evrovizijskem odru povsem pogorela - ker ni zmagala takrat, naj zmaga sedaj. V takem primeru se seveda odpusti marsikaj, tudi Majino (meni ne preveč ljubo) posnemanje latino-ameriških div, če tako imenujemo nekoliko nosljajoč ton. Je pa treba reči, da je, tretjič, Maja zmagala tudi zato, ker ima dober glas in ker imamo Slovenci radi pevke z močnim in krepkim glasom (Nuša, Alenka, Darja ...). Tu je bil tudi vsem dobro znan tim Vlašič-Grabnar in zmaga sploh ni bila vprašljiva.
Tako smo dobili zmagovalko Eme 2011, ki je verjetno od vseh zmagovalk najtežja in zato morda malo manj primerna za evrovizijski oder, kjer se v večini najprej išče pozornost. V tem primeru bi bila boljša izbira Lady Gaga, pardon, April, ki bi se jo vsekakor zapomnili, pa čeprav se njena pesem vse preveč ponavlja. Moje zanimanje so sicer vzbudili še Time to time, ki so predstavili zanimivo skladje tonov, Feliks Langus, če pustimo besedilo ob strani, in oba veterana, Omar in Nina, ki pa sta imela preslabi skladbi, da bi lahko posegla kam više. Maja je bila veliko boljša, navkljub vsemu.
Tako torej. Imamo jo. In zanjo bomo navijali, postala bo naša, pa naj vzbuja še tako nasprotujoče si komentarje. Tako da - srečno, Maja.
Bilo je, kot da bi hodil po lepi planoti. Veliko dobrih in kvalitetnih pesmi, veliko, da si jih lahko zdaj požvižgavam, ko hodim po opravkih ali ko me preseneti tišina v avtomobilu. Ni pa bilo pesmi, ob kateri bi obstal v občudovanju in si rekel: "To je to!" Nasploh je manjkala pesem, ki bi res izstopala in to je bila edina težava Eme. Morda so zato žirantke pravzaprav pri vsaki povedale eno in isto. Ker je glede vtisa tako res bilo. (In se seveda nikomur niso smele zameriti.)
A vendar smo dobili zmagovalko. Pričakovano zmagovalko. V marsikaterem pogovoru smo s prijatelji že izluščili, da bosta superfinalistki gotovo April in Maja Keuc in tako je bilo. In rekli smo, če bo takšno finale, gotovo zmaga Maja Keuc. In tako je bilo. Zakaj? Verjetno ne zaradi pesmi same. Osebno je za Eurosong taka pesem malce pretežka, ker si jo je težko zapomniti. Morda bo svoje naredil svojevrstni "škandal", povezan z našo zmagovalko. Ampak, saj je vedno tako, da se pri zmagovalkah, ne pa pri poraženkah išče slabosti. Nič novega ni tudi to, da se skladbo, ki je boljša, obtoži plagiatorstva. Tako je bilo tudi v primeru Marije Šerifović in Lene in verjetno še marsikoga drugega. In tako je tudi z Majino pesmijo. (če koga zanima, tu sta povezavi na zelo podobni pesmi: Magnifico: Amore in Armin Van Buuren: Imagine)
Mar to kaže na njen uspeh? Bomo videli. Morda je to celo dobro. Da se o njej govori. Spomnim se namreč leta, ko so zmagali finski Lordi, te pošastne kreature iz nekega drugega glasbenega sveta. Obkrožili so vse evropske spletne portale in voila', Finska je zmagala nasploh prvič v zgodovini. Kaj vemo, morda pa je tudi to razlog za kakršen koli uspeh.
Zakaj je torej zmagala Maja Keuc in zakaj je to tako pričakovano? Prvič zato, ker jo imajo ljudje radi. Poleg tega je zelo pozitivno znan obraz iz bitke za slovenski talent, pri katerem bi gotovo morala zmagati, saj - roko na srce - petje male Line še zdaleč ni bilo tako dobro kot Majino. Drugič, gre za neke vrste kompenzacijo, kot v primeru tolikokrat oškodovane Karmen Stavec, ki je potem na evrovizijskem odru povsem pogorela - ker ni zmagala takrat, naj zmaga sedaj. V takem primeru se seveda odpusti marsikaj, tudi Majino (meni ne preveč ljubo) posnemanje latino-ameriških div, če tako imenujemo nekoliko nosljajoč ton. Je pa treba reči, da je, tretjič, Maja zmagala tudi zato, ker ima dober glas in ker imamo Slovenci radi pevke z močnim in krepkim glasom (Nuša, Alenka, Darja ...). Tu je bil tudi vsem dobro znan tim Vlašič-Grabnar in zmaga sploh ni bila vprašljiva.
Tako smo dobili zmagovalko Eme 2011, ki je verjetno od vseh zmagovalk najtežja in zato morda malo manj primerna za evrovizijski oder, kjer se v večini najprej išče pozornost. V tem primeru bi bila boljša izbira Lady Gaga, pardon, April, ki bi se jo vsekakor zapomnili, pa čeprav se njena pesem vse preveč ponavlja. Moje zanimanje so sicer vzbudili še Time to time, ki so predstavili zanimivo skladje tonov, Feliks Langus, če pustimo besedilo ob strani, in oba veterana, Omar in Nina, ki pa sta imela preslabi skladbi, da bi lahko posegla kam više. Maja je bila veliko boljša, navkljub vsemu.
Tako torej. Imamo jo. In zanjo bomo navijali, postala bo naša, pa naj vzbuja še tako nasprotujoče si komentarje. Tako da - srečno, Maja.
Komentarji
Objavite komentar